Z Alenko sva se tokrat pripeljala z vlakom do izhodišča na parkirišče obnovljene železniške postaje v Borovnici. Največja jutranja težava je bilo najti vlak, ki odpelje s TIR-a 94 na glavni železniški postaji v Ljubljani. V zadnjem trenutku sva ga našla, prostora za kolesa na vlaku je bilo zelo malo. Ker sva imela v Borovnici še dovolj časa, sva zavila v bližnji bar na kavico. Ob 9. uri smo v dokaj hladnem, rahlo oblačnem vremenu, pognali naša kolesa. Zbralo se nas je pet kolesark-jev, vsi brez pomoči elektrike. Vodnik Robert nas je vodil po začrtani trasi. V zložnem vzponu smo se mimo vasi Laze povzpeli po makadamskih gozdnih cestah do prevala, kjer je križišče cest, ki mejijo na občino Vrhnika in Borovnica. Sledil je hiter spust v Verd in naprej do spomenika pri Štampetovem mostu, kjer smo naredili kratek postanek z obveznim slikanjem. Planincev letos žal ni bilo, Ljubiša ni dobil dovolj prijav. Ker je Alenka zaostajala in bila rahlo utrujena, sva izvedla plan B. Robert je nadaljeval z Natašo in Rokom naprej proti kurirski postojanki TV 17, midva z Alenko pa sva se po pogovoru z njim, odpeljala v smeri Logatec. Časa sva imela dovolj tudi za ogled Logatca z okolico in za malico v bližnji piceriji Pr' Krištofu. Malo pred 14. uro sva ujela mednarodni vlak (ni imel zamude) za Ljubljano. Dan kasneje, sem se čisto po naključju srečal Natašo v centru Vipave, kjer je ona plezala, jaz pa sem bil na pohodu med slapovi in vinogradi.
SLIKE (28 km, 600 vm, 3.30h, pretežno oblačno (12 °C, vlak) Alenka, Nataša, Robert, Rok, Aljaž 