41. Pohod: Štampetov most – TV 17
Podatki
DATUM | 13 April 2024 |
CILJ | Štampetov most |
TRAJANJE | 4 ure |
ZAHTEVNOST | Lahka |
VODNIK | Ljubiša Bojović |
Opis
Zbor in odhod: ob 8.00 – Železna cesta (nasproti Žel. postaje)
Opis in dostop:
Iz Ljubljane se bomo z avtobusom zapeljali do železniške postaje Verd, kjer bo naše izhodišče.
Pot nas bo vodila do spomenika pri Štampetovem mostu, od tu pa na kurirsko postajo TV-17, kjer nas bodo pričakali člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika s pijačo in malico (pa še dogajalo se bo….).
Pohod bo nadalje potekal po gozdni cesti do Dolgih Tal, kjer nas bo čakal avtobus.
Kdor želi se lahko udeleži pohoda z turnimi kolesi, ki ga bo vodil naš TKO.
Skupna dolžina poti: okrog 4 – 4,5 ure
Planinska oprema: pohodna obutev (primerna vremenskim razmeram).
Priporočamo pohodne palice in vremenskim razmeram ustrezna oblačila.
Pijača in hrana: enolončnica na TV-17 (stroške pijače in enolončnice krije PDŽ).
Prevoz: avtobus.
Stroški izleta: 10 € za prevoz z avtobusom.
Prijave do: 09. 04. 2023 sprejema Ljubiša Bojović (041 737 987)
Opomba: V primeru dežja pohod odpade!
Malo zgodovine:
Štampetov most (članek iz Vikipedije):
Štampetov most (nemščina: Stampetta-viadukt) je železniški viadukt južno od Vrhnike, Slovenija. Poimenovan je po inženirju, ki ga je projektiral.
Štampetov most je prva opečna in kamnita konstrukcija, ki je bila zgrajena leta 1857, kot del avstrijske južne železnice. Med drugo svetovno vojno je bil most hudo poškodovan. Prvič je bil poškodovan leta 1941, vendar so ga italijanske sile popravile. Partizanske sile so nato v oktobru 1943, junija 1944 in septembra 1944 most, v sabotažnih akcijah znova poškodovale. Popravljen je bil od leta 1945 do leta 1946.
Po vojni je Planinsko društvo Železničar iz Ljubljane začelo z organiziranimi pohodi na Štampetov most, ki je posvečen splošni stavki železničarjev 15. aprila 1920. Leta 2019 je bil že 40. po vrsti. Od leta 2022 pa se pohod organizira v skrajšani obliki v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Vrhnika.
Danes se viadukt razteza tudi čez avtocesto A1, za katero sta bili leta 1972 dograjeni dve »tunelski cevi«, nova dva loka k originalnim sedmim lokom. Viadukt sicer leži v krivini z radijem R=285 m, skupna višina nad avtocesto do višine tira znaša 12,44 m. Avtocestna loka imata svetlo širino 15,0 m, srednji steber je širok 1,80 m, svetla višina znaša 4,70 m. Celoten železniški del viadukta je dolg 155 m, in je bil leta 2000 temeljito obnovljen.
Kurirska postaja TV-17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom
Vse prej kot romantično je bilo pred 80-imi leti, ko je na tem področju pod Ljubljanskim vrhom delovala partizanska kurirska postaja TV 17 (terenski vod 17). Borci te enote so vzdrževali kurirske zveze z Notranjsko in Dolenjsko, s Primorsko in z Ljubljano, če pa je bilo treba tudi z Gorenjsko. Kaj je pomenilo biti kurir na tem področju v težkih vojnih razmerah, bomo imeli priložnost poslušati od naših prijateljev iz Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Da bo zgodovinski spomin na narodnoosvobodilno vojno in hrabre kurirje ostal, so poskrbeli pričevalci in njihovi zapisi ter pomnik na mestu, kjer je nekdaj stala kurirska baraka, ki so ga v letu 1977 postavili na pobudo nekdanjih SKOJ-evcev občine Vrhnika (sedaj je to spominska koča). Člani ZB za vrednote NOB Vrhnika jo zgledno in redno vzdržujejo in obnavljajo.
15. april 1920 – Stavka železničarjev na Zaloški cesti v Ljubljani
15. aprila 1920 se je pričela splošna stavka železničarjev v Sloveniji kot del stavke jugoslovanskih železničarjev. Stavka je prerasla v splošno delavsko stavko, ki se je 24. aprila 1920 končala tragično. Slovenski orožniki so na Zaloški cesti v Ljubljani napadli in streljali na sprevod delavcev, ki so bili namenjeni v mesto na zborovanje. V spopadih je umrlo 12 odraslih in en otrok, 30 ljudi pa je bilo ranjenih.
