PD Železničar Ljubljana ima v svojem planu pohodov v l. 2023 kar dve daljši planinski obmorski poti po Hrvaškem. Prva pot je »Camino Krk«, katere del že prehodili, druga pa je »Istrska planinska pot - IPP«.
Istrska planinska pot je pot, ki povezuje najlepše gore in pokrajine Istre. Skupna dolžina je približno 153 km in obsega 8 enodnevnih etap. Istrske gore predstavljajo le delček Dinarskih Alp, ki se raztezajo od planinskega grebena Čičerije s Slavnikom v zaledju Trsta ter z večjim delom na Hrvaškem, z veličastnim masivom Učke nad Kvarnerskim zalivom, z najvišjim vrhom Vojakom s 1401 m nadmorske višine.
IPP je zgrajena pod geslom »Od mora do mora po zeleni Istri«.
V soboto, 11. marca se je 20 pohodnikov društva PDŽ Ljubljana z vodnikom Ljubišem podalo na prvo etapo te poti. Kot običajno smo se zbrali, meni v zelo zgodnji 6. uri v Jaršah, na običajnem mestu. S štirimi avtomobili smo se zapeljali v meglenem jutru najprej proti naši obali oz. Kopru in naprej preko mejnega prehoda Sečovlje do nam Slovencem zelo dobro poznanega starega naselja Crveni vrh - Monto Rosso, kjer je bilo izhodišče našega tokratnega pohoda. Štirje vozniki so takoj popeljali vozila na izhodišče v Grožnjan.
Ostali pohodniki pa smo se pripravili na pot z vsemi dobrotami iz nahrbtnikov. V dogovoru z vodnikom smo na pot krenili sami, vozniki pa nas bodo kasneje dohiteli. Veseli in razigrani smo se podali na pot, meglice so se razblinile, sonce nas je pričelo ogrevati, čudoviti pogledi v daljavo, na s soncem obsijan Piran in celo portoroško obalo. Lahkotna hoja, zelo blagi vzpon. Pa nas vseeno sčasoma le malo začne vznemirjati, kje je tisti prvi klanec in Sv. Petar s prvim žigom KT1.
Mimoidočo pohodnico smo povprašali, če smo na pravi poti za Markovac (KT2). To nam je pritrdila in mi smo veselo nadaljevali. Da bi razblinili dvom, še poklicali vodnika, ki nam potrdil, da so pravkar krenili iz izhodišča. Kmalu ugotovimo, da smo strmino na sv. Petar (KT1) zgrešili, nadaljujemo pa k naslednji točki, Markovac.
Po lepi poti, verjetno to Parenzana, se spustimo vse do Sečoveljskih solin s Hrvaške strani oziroma do medijsko zelo poznane hiše Jorasa. Privoščimo si počitek z vsemi spet sladko tekočimi dobrotami in s čudovitimi pogledi na slovensko obalo oz. Sečoveljske soline.
Potem pa se je nam zares začel porajati dvom, zakaj smo spet na tem mejnem prehodu, ki ga prečili zjutraj, kje so naši vozniki, ki nam sledijo. Sledil je seveda manjši šok...nismo na pravi poti, morali bi biti na hribu Markovac nad nami. Počakali smo našega vodnika in sovoznike, hribu se pa nismo mogli izogniti, po drugi poti se skupaj povzpeli nanj. Gremo naprej, previdno prečkamo glavno cesto in po nadvozu avtocesto, delno po Parenzani, delno po poljskih poteh, po travnikih, pašnikih in vinogradih proti Bujam. Spoznavamo malo drugačno Istro kot smo je vajeni.
Nadaljujemo k naslednji kontrolni točki KT4-Triban. Pri krajšem spustu skozi gozd, prvi bili hitri, zadnji počasnejši in nastala je »luknja«. Zadnji del skupine se je izgubil, ker smo spregledali markacijo. Ni nas skrbelo, ker je bil z nami Milan, kateremu je njegova navigacija trdila, da smo na pravi poti. In mi izgubljeni pridemo v Triban kar dosti preje kot tisti, ki so hiteli. Ljubiša nas je sicer pohvalil, da se odlično znajdemo na poti, vendar mora skupina hoditi skupaj, hitrejši morajo upoštevat tudi počasnejše.
Pot se nam je že kar vlekla, nabralo se je že precej km poti. Na koncu pa še en strm klanec skozi gozd in nato spet po Parenzani in nato se po lokalni cesti povzpeli do našega cilja, naselja Grožnjan, znanega tudi kot »mesto umetnikov«.
Bilo je že pozno popoldan, rahlo utrujeni, ni bilo prave volje za ogled tega zanimivega mesteca. Kot nek močan vakum nas je vse potegnilo v bližnji lokal seveda na zasluženo okrepčilo. Pohodnice so moški del ekipe presenetile z izvirnim in prikupnim darilcem ob njihovem mučeniškem prazniku. Nazdravili smo uspešno prehojeni prvi etapi poti in se počasi odpravili proti domu.
Čudovit pohodniški dan v lepi hoji, po zanimivi in manj znani Istri. Za voznike je bilo verjetno tudi malo naporno, saj so vožnjo proti domu otežili še veliki zastoji na naši primorski avtocesti.
In na koncu ... hvala našemu Ljubiši za dobro pripravljen zanimiv pohod in vsem skupaj za meni čudovit pohodniški dan.
Irena Mlakar
pridružena članica PDŽ Ljubljana